Analiza trga plemenitih kovin: Zakaj trenutni padec cen ni razlog za preplah

V svetu investicij maloprodajni vlagatelji pogosto kupujejo na vrhunčih in prodajajo ob padcih. Trenutne razmere na trgu plemenitih kovin marsikoga plašijo, vendar zgodovinski podatki in mehanski vzorci kažejo, da gre za pričakovano korekcijo in ne za zlom.

📈 Geopolitični šoki in paradoks zlata

Mnogi so pričakovali, da bo zlato ob napetostih na Bližnjem vzhodu takoj zraslo, vendar se je zgodilo nasprotno. To zaporedje se ponavlja ob vseh večjih naftnih šokih v zadnjih 50 letih (1973, 1979, 1991, 2001 in 2022):

1. Geopolitični šok povzroči skok cen nafte. 2. Pričakovanja glede inflacije se povečajo. 3. Ameriška centralna banka (Fed) ne more znižati obrestnih mer, kar dvigne donose obveznic. 4. Dolar se okrepi, kar začasno pritisne na ceno zlata.

💡 Štiri faze tržnega okrevanja

Zgodovina nas uči, da se trg plemenitih kovin po krizi odzove v strukturiranem zaporedju:

• 1. faza: Panična prodaja maloprodajnih vlagateljev.
• 2. faza: Cene dosežejo dno; vlagatelji obupajo v najslabšem trenutku.
• 3. faza: Centralne banke in institucije začnejo strukturno kupovati.
• 4. faza: Cene presežejo ravni pred krizo.

⚠️ Tehnični indikatorji in vstopna točka

Trenutno se zlato in srebro nahajata blizu 200-dnevnega drsečega povprečja. To je raven, ki jo pozorno spremljajo velike institucije. Podatki kažejo, da je bila v zadnjih desetih primerih, ko se je zlato dotaknilo te ravni, donosnost v naslednjih 12 mesecih v povprečju pozitivna.

🧭 Centralne banke in rudarska podjetja

Za razliko od preteklosti so danes centralne banke (npr. Poljska in azijske države) agresivni neto kupci. Hkrati ogromen dolg ZDA, kjer obresti znašajo tri milijarde dolarjev na dan, dolgoročno spodbuja povpraševanje po varnih naložbah.

> Za vlagatelje, ki iščejo večje donose, so zanimiva rudarska podjetja. Zaradi finančnega vzvoda lahko delnice rudarjev ob 10-odstotni rasti cene zlata zrastejo bistveno močneje.

Današnji padec verjetno ni konec rasti, temveč priprava na naslednjo fazo, ki jo institucije že izkoriščajo za akumulacijo premoženja.